sl
English
Gianni Biolo, rojen v Benetkah, se je leta 2002 pridružil Univerzi v Trstu in tamkajšnji medicinski skupnosti. Leta 2012 je postal direktor Klinike za interno medicino v Univerzitetni bolnišnici Cattinara. Biolo je specialist interne medicine in endokrinologije, z bogatimi izkušnjami in dodatnim usposabljanjem v ZDA (Teksas), v Franciji, na Danskem in na Nizozemskem.
Po podatkih indeksa AD Scientific Index sodi med najbolj citirane znanstvenike na svetu – uvršča se v zgornjih 3 % glede na število citatov in H-indeks. Na Univerzi v Trstu zaseda prvo mesto na svojem raziskovalnem področju ter se uvršča med najvišje ocenjene znanstvenike na nacionalni in svetovni ravni.
Njegovo raziskovalno delo zajema področje interne medicine, s posebnim poudarkom na presnovnih motnjah pri akutno bolnih, vključno z mišično atrofijo, presnovnim sindromom, vnetjem, dislipidemijo, oksidativnim stresom, sladkorno boleznijo tipa 2 in telesno nedejavnostjo.
Prof. dr. Biolo sodeluje z Italijansko vesoljsko agencijo (ASI) ter z evropskimi partnerji pri raziskavah prehrane v razmerah, ki se ustvarijo med dolgotrajnimi vesoljskimi poleti in pod vplivi mikrogravitacije (misije na Mednarodni vesoljski postaji). Del njegovega dela vključuje tudi študije mirovanja v postelji (Bed Rest), povezane s presnovo, občutljivostjo na inzulin, mišično maso in prehranskimi intervencijami.
Pri eksperimentalnem delu uporablja metode, kot so stabilni izotopni sledilci in plinska kromatografija z masno spektrometrijo. Prof. dr. Biolo obenem vodi raziskovalni laboratorij na Univerzi v Trstu, kjer študenti medicine in raziskovalci izvajajo različne študije – denimo raziskave presnove glutationa v pogojih simulirane neaktivnosti (mirovanje v postelji) in pri sepsi.
Od leta 2002 je izredni profesor interne medicine na Univerzi v Trstu. Od leta 2006 je tudi pomočnik urednika znanstvene revije Clinical Nutrition in je bil predsednik Znanstvenega odbora ESPEN (Evropsko združenje za klinično prehrano in metabolizem).
ICHM 2025 – Naslov vabljenega predavanja: Metabolic strategies to attenuate muscle disuse atrophy